Sveta Nedjelja, Hvar
Sveta Nedjelja, Hvar | |
|---|---|
 | |
  Sveta Nedjelja, Hvar Geografska lega na Hrvaškem | |
| 43°8′10″N 16°35′20″E / 43.13611°N 16.58889°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Splitsko-dalmatinska županija |
| Mesto | Hvar |
| Nadm. višina | 97 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 148 |
| Poštna številka | 21465 Jelsa |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Sveta Nedjelja je naselje na Hrvaškem otoku Hvar, ki upravno spada pod mesto Hvar; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Sveta Nedelja leži na obali pod južnim strmim pobočjem 628 mnm visokega vrha Sv. Nikole, jugovzhodno od mesta Hvara. Naselje je z lokalno cesto povezano preko Pitev z Jelso.
Na obali stoji manjše pristanišče, ki pa je izpostavljeno maestralu. Ob betonskem pomolu doseže morje globino 8 - 11 metrov. Tu lahko pristajajo tudi večje jahte. V naselju je tudi avtokamp.
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Glavna gospodarska dejavnost prebivalcev je turizem, vinogradništvo in ribolov. V okolici so vinogradi, kjer prideljujejo najboljša hvarska vina, med katerimi je posebno znan "Plavac".
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]V naselju stoji župnijska cerkev sv. Spiridona s slikami Sv. Jerolima u pustinji (delo italijanskega slikarja Baldassara d'Anne), Madona sa djetetom i sv. Augustinom (Beneška šola 16. do 18. stol.) in Raspeče (Juraj Plančić, 1924). Nad naseljem stoji cerkev Gospa od Zdravlja, v njeni bližini pa jama Spilja Sv. Nedije z najdenemi predmeti iz neolitika. Avguštincem je jama do leta 1796 služila kot puščavniška naselbina. V naselju so ostanki zapuščenega avguštinskega samostana, postavljenega v 15. stoletju, ki je deloval do leta 1787, od katerega je ostala samo cerkvica.[1]
Demografija
[uredi | uredi kodo]| Pregled števila prebivalcev po letih[2] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 180 | 0 | 221 | 267 | 284 | 221 | 221 | 232 | 245 | 242 | 226 | 178 | 146 | 141 | 148 |
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
